Projekt je pred kratkim dosegel pomemben mejnik, saj je zdaj nameščena polovica od 1,6 milijona pametnih števcev. S tem dosežkom so se približali cilju prehoda na digitalne števce električne energije do konca leta 2024. To je skladno z odlokom EU, ki zahteva, da se do omenjenega obdobja vsaj 80 odstotkov števcev električne energije zamenja z digitalnimi. V Avstriji je ta številka še višja, saj morajo avstrijski ponudniki omrežij v istem obdobju zamenjati vsaj 95 odstotkov svojih števcev.
Z uvedbo pametnih števcev je podjetje Wiener Netze naredilo pomemben korak k vzpostavitvi učinkovitejšega, zanesljivejšega in trajnostnega energetskega sistema, kar bo koristilo tako podjetju kot njegovim odjemalcem. Pametni števci bodo omogočili večjo prilagodljivost in nadzor, saj bodo omogočali spremljanje porabe električne energije odjemalcev v realnem času, prepoznavanje možnosti varčevanja z energijo in natančnejše obračunavanje. Projekt je dokaz zavezanosti podjetja Wiener Netze inovacijam in njegove predanosti strankam z zagotavljanjem vrhunskih storitev.
Imeli smo privilegij govoriti z Johannesom Geistom, programskim vodjo pri Wiener Netze. Med pogovorom smo se imeli priložnost poglobiti v projekt ter še dodatno osvetliti njegovo kompleksnost in pomen.
Do konca leta 2024 morajo upravljavci električnega omrežja v Avstriji zagotoviti, da bo vsaj 95 odstotkov števcev nadgrajenih v pametne števce. Ali lahko ocenite, kakšno je trenutno stanje na področju digitalne preobrazbe?
Leto 2023 se je glede na število nameščenih števcev precej dobro začelo – do sredine leta 2023 bomo namestili več kot 1.000.000 števcev. To pomeni, da bomo do konca leta 2024 pravočasno dosegli cilj 95 odstotkov. Odvisno od območja, na katerem deluje-mo, so največje ovire običajno stranke, ki jih ni doma, ko pridejo naše ekipe namestiti nove števce. Leto 2024 bo za nas zelo zanimivo, saj bomo poskušali doseči vse stranke, ki jih ni bilo na lokaciji ob našem prvem poskusu namestitve.
Izpostavili ste zanimiv izziv. Kako ga boste premagali?
Trenutno analiziramo, kje imamo nekaj ali tudi več ljudi, ki v času načrtovane name-stitve niso bili na domačem naslovu. Glede na rezultate analize se bomo odločili, kako je treba prilagoditi komunikacijo s strankami. Vsaka stranka v Avstriji prejme dve pismi, eno z najpomembnejšimi informacijami o projektu in drugo z datumom načrtovane namestitve. Verjetno bomo morali nekaj spremeniti v tej smeri. Morda bi lahko tudi kampanja, ki bi stranke obvestila, da smo že skoraj končali nadgradnjo, povečala njihovo sodelovanje. Glede na trenutne visoke cene energije smo že opazili veliko večjo angažiranost pri odjemalcih s pametnimi števci.
To je verjetno eden od glavnih razlogov, zakaj so bolj pripravljeni podpreti prehod. Ali so še kakšne druge ovire, s katerimi se srečujete?
Trenutno se dogaja veliko stvari hkrati. Smo recimo sredi projekta digitalizacije in že imamo nove regulativne zahteve v zvezi z energetskimi skupnostmi, informacijami o odjemalcih in izmenjavi podatkov. Prilagoditi se moramo novim zahtevam, kar zahteva veliko načrtovanja in tudi sprememb, saj nekaj, česar pred dvema mesecema nismo načrtovali, zdaj igra pomembno vlogo.
Ugotovili smo tudi, da nekatere namestitve pri strankah niso posodobljene. To mora stranka urediti, preden lahko namestimo števce.
Tudi to je precejšen izziv – ali obstajajo kakšne finančne subvencije, ki bi stranke spodbudile k temu?
Sama menjava števca s pametnim števcem je za stranko brezplačna. Oglejmo si primer: imamo zelo star sistem, pri katerem je števec nameščen na leseni plošči. Če ni nevarnih elementov, kot so na primer viseči bakreni kabli, števec zamenjamo. Vendar pogosto ugotovimo, da so stiki, na katere smo namestili števce, nekoliko pregoreli. To po navadi pomeni, da vijak ni bil zategnjen povsem pravilno ali pa se je zgodilo kaj drugega. V tem pogledu mora stranka popraviti svojo namestitev, ker je na njenem zemljišču. Stranka mora torej opraviti posredne naloge, vendar zamenjava samega števca za stranko ne predstavlja stroška.
Ali obstajajo kakšne posebnosti na avstrijskem trgu pametnih števcev v povezavi z digitalizacijo in ali obstajajo tudi posebnosti, ki zdaj vplivajo na ta projekt?
Na Dunaju poznajo šalo: ko se po avtocesti peljete iz mesta, vidite znak, ki pravi, da je Dunaj drugačen. To ne velja le za Dunaj, temveč za Avstrijo na splošno. Za avstrijsko pametno merjenje je značilno, da imajo končno besedo stranke, kar pomeni, da obstaja veliko interakcij strank tudi s samim pametnim števcem. S standardno metodo ali standardno parametrizacijo števca merimo četrturno in dnevno porabo energije, vendar se nam posreduje le dnevna poraba energije. Četrturni podatki ostanejo v števcu 60 dni.
Stranka se lahko odloči tudi za prijavo, kar je avstrijski način za 15-minutne intervale, se pa lahko stranka tudi odjavi od uporabe funkcij pametnega števca, s čimer se odjavi tudi od zbiranja podatkov na samem števcu. To je le zelo poseben del zahtev. Na voljo imamo tudi aktivacijo in deaktivacijo številnih funkcij prikaza, kar je še posebej pomembno z vidika varstva podatkov. Stranke, ki imajo napravo nameščeno v prostoru z drugimi strankami, ne morejo videti preteklih odčitkov in morajo prostovoljno omogočiti prikaz, da jih lahko pregledamo. To sta verjetno dva najznačilnejša primera uporabe, ki ju imamo v Avstriji, vendar jih je še veliko več.
Ali lahko morda ocenite, kolikšen odstotek uporabnikov se odloči, da ne bodo uporabljali digitalnih funkcij svojih pametnih števcev?
Imamo natančne podatke in vemo, da se število teh uporabnikov zmanjšuje. Trenutno je bila pri manj kot dveh odstotkih vseh na-meščenih števcev izbrana možnost odjave. Nekoč je bil ta delež približno 2,9-odstoten, zdaj pa se ljudje bolj zavedajo svoje po-rabe energije in želijo zato bolje razumeti, kako porabljajo.
V severnih državah lahko opazimo trend, da imajo končne stranke lastne interne zaslone, ki prikazujejo porabo. Ali to velja tudi za Avstrijo? Ali od strank prejemate podobne zahteve?
Ne za samo napravo, temveč tudi za zagotavljanje tehnične dokumentacije, da jo lahko uvedejo v obstoječi sistem za upravljanje doma. Morda imajo že nameščen sistem pametnega doma in želijo imeti tudi nadzorno ploščo za povezovanje podatkov o energiji ali števcih.
Kaj pa zahteve za mobilno aplikacijo?
Avstrijska zakonodaja od nas zahteva, da zagotovimo celovit spletni portal za pregledovanje podatkov in spreminjanje parametrov na samem števcu. Veliko zahtev strank za pridobivanje podatkov na mobilen način je zato namenjenih spletnemu portalu. Občasno prejmemo zahteve za aplikacijo za Android ali iOS, vendar ne v tako velikem obsegu, predvsem zato, ker že ponujamo prilagodljiv (odzivni) mobilni vmesnik, ki ga lahko stranke uporabljajo prek brskalnika na svojem pametnem telefonu.
Stranke na Dunaju lahko do vseh informacij dostopajo prek spletnega portala z osebnim računalnikom ali mobilnim telefonom. Ali lahko spremljajo podatke o porabi v realnem času?
Ne v realnem času, lahko pa podatke vidijo naslednji dan. Spremenijo lahko tudi parametre, delijo podatke na spletnem portalu, nastavijo obvestila – veliko stvari lahko torej počnejo na samem spletnem mestu, ki je dostopno tudi prek pametnega telefona. Ko smo nazadnje preverili, je 8,5 % vseh strank ustvarilo spletni račun, dnevnih uporabnikov pa je približno 3 %.
Po mojem mnenju imamo tri različne vrste strank: najprej so to redne stranke, ki običajno dobijo račun enkrat na leto. Potem imamo klasične »prosumerje« (op. p. – tako imenovani pametni ali profesionalni odjemalci), ki prav tako proizvajajo električno energijo in imajo nekaj interakcije z omrežjem. Na koncu imamo še aktivne porabnike, ki ne le proizvajajo, temveč tudi aktivno nadzorujejo porabo energije, morda izvajajo razporeditev obremenitve, npr. s pomočjo postaje za e-mobilnost itd. Veliko strank se seli v to aktivno kategorijo. To bo zanimivo, saj te stranke z nami komunicirajo veliko bolj kot drugi dve vrsti.
To resnično kaže na spremembe v vedenju strank. Toda kako digitalizacija spreminja vaše vsakodnevno delo in poslovanje kot komunalnega podjetja?
Mislim, da je ena največjih novosti ta, da se stvari veliko pogosteje spreminjajo, zlasti na področju IT. V svetu informacijske tehnologije se nenehno pojavljajo nove zahteve in povratne informacije strank, ki imajo nove funkcionalne zahteve in želijo več informacij, mi pa poskušamo te informacije in povratne informacije uporabiti, saj so stranke tiste, ki uporabljajo storitve, ki jih zagotavljamo.
Dobre povratne informacije vodijo k boljšemu izdelku ali storitvi. To je največja sprememba: da moramo pogosteje spreminjati in optimizirati svoje rešitve. Druga najpomembnejša točka je interakcija s strankami. Veliko več je interakcije s strankami, pojasnjevanja ali odgovarjanja na njihova vprašanja, posredovanja povratnih informacij itd.
Iskraemeco je eden od konzorcijskih partnerjev, ki ponujajo pametne števce. Kateri dejavniki so vplivali na vašo odločitev za sodelovanje s podjetjem Iskraemeco in kako je potekalo sodelovanje do zdaj?
Naročilo za naš projekt digitalizacije je bilo odobreno konzorciju partnerjev. Na splošno smo imeli precej dolg razpisni postopek in koncept s tremi dobavitelji števcev, kar nam je zagotovilo dobrega in močnega partnerja v Evropi. To je bil dober začetek. V razpisnem postopku smo se odločili tudi za konzorcij. Na koncu je zmagala najboljša skupna ponudba.
Veliko pozornosti smo namenili kakovosti; pri izbiri ponudnika pametnih števcev se nismo osredotočali na ceno. Kakovost proizvodnje in dobave redno preverjamo. Ko Iskraemeco dobavi števce, jih najprej testiramo. Dobavo sprejmemo le, če števci uspešno opravijo teste, kakovost pa je bila res visoka.
Vaš projekt je preživel težko obdobje epidemije covida-19, ki je močno vplivala na dobavne verige. Ste ta vpliv občutili pri projektu digitalizacije?
Pri digitalizaciji ima epidemija dvojno vlogo. Prvič, pomenila je velik preskok v digitalizaciji, zlasti v smislu dela in sodelovanja na daljavo, zato smo se morali navaditi, da sestanki in načrtovanje projektov potekajo prek telefona ali povezave na daljavo. Po drugi strani pa je epidemija povzročila velik padec v številu nameščenih števcev. V letu 2021 nismo dobili dostavljenih dovolj števcev in smo zaostajali za več kot 100.000 števcev. Rekel bi, da smo trenutno odpravili približno 80 % zaostanka, zato je dobro, da je bilo veliko zunanjega osebja še vedno zaposlenega, tako da nam v projekt ni bilo treba vključiti novih monterjev. Tako se je bilo lažje vrniti na pravo pot.
Glavni cilj projekta je energetska učinkovitost. Digitalizacija električnega omrežja izboljšuje energetsko učinkovitost in je osnova za trajnost. V kolikšni meri po vašem mnenju ta projekt prispeva k ciljem zelenega prehoda?
Največji ali prvi korak je potreba po podatkih, da veste, kje ste in kaj se je spremenilo. Lahko imate najboljše cilje, a če jih ne morete meriti, ne morete spremljati sprememb na področju energetske učinkovitosti. To je po mojem mnenju prvi korak k bolj trajnostnemu vedenju strank.
Osebno sem ugotovil, da beležijo številne naprave v stanju pripravljenosti veliko porabo energije, zato tudi ko niste doma, še vedno porabite veliko energije, ki je zapravljena, ker je ne uporabljate. Ljudje morajo razumeti, da elektrika ne pride iz vtičnice, ampak je nekje proizvedena, običajno ima določen ogljični odtis in ljudje morajo to bolje razumeti. Trenutno proizvodnja energije odjemalcem ni vidna. Če na strehah ni sončnih kolektorjev ali vetrnih turbin, proizvodnje odjemalci ne vidijo, saj energija ostaja skrita v zemlji, v cevovodih. To je nekaj, kar se mora spremeniti in postati bolj vidno in razumljivo. Pametni števci in grafični vmesnik, na katerem lahko vidite, koliko energije ste proizvedli ali porabili na določen dan, so prvi korak k temu, da to postane bolj vidno.
Da ne bo več abstrakten pojem, ampak nekaj konkretnega. Kaj menite o tem, da so zdaj nameščeni pametni števci in se uporablja vse več podatkov? Kakšen je torej naslednji korak? Ali se moramo naučiti več o podatkih in o tem, kako jih uporabiti? Kako vi dojemate slednje?
Žal je v Avstriji precej strogo urejeno, katere podatke lahko uporabljamo za analitiko ali načrtovanje omrežja, zato menim, da trenutno ne izkoriščamo vseh možnosti teh podatkov, vendar moramo razumeti podatke, meritve, kaj se meri in kaj lahko storimo s podatki. Razumeti moramo stanje omrežja, med različnimi vrstami omrežij pa obstaja veliko razlik. Menim, da je naslednji velik korak boljše razumevanje stanja električnega omrežja.
