Ali lahko predstavite inženirski projekt, koncept ali rešitev, ki po vašem mnenju obeta bolj trajnostno prihodnost?
Adi Handžar, samostojni razvojni inženir:
Pametne soseske so odličen primer inovativne rešitve, ki usmerjajo k trajnosti. Kot prebivalec Kranja živim v bližini pametne soseske Mlaka pri Kranju in sem navdušen nad njihovimi inovativnimi pristopi k trajnosti. Ena od ključnih komponent pametne soseske je uporaba pametnih senzorjev, v tem primeru pametnih števcev, ki jih naše podjetje ponuja v svojem portfelju. Pametni števci se tako uporabljajo za spremljanje porabe energije v stavbah, kar omogoča natančno prilagajanje osvetlitve, ogrevanja in hlajenja glede na dejanske potrebe stanovalcev. Pametni števci električne energije so pri tem ključnega pomena, saj omogočajo spremljanje in analizo porabe energije na individualni ravni, s čimer pomagajo.
V pametnih soseskah se poleg pametnih števcev električne energije uporabljajo napredne tehnologije, kot so pametna omrežja in avtomatizacija, optimizacija porabe energije, preko vodnih števcev pa tudi optimizacija porabe vode in drugih virov preko drugih senzorjev. Poleg tega je vključena tudi trajnostna gradnja in načrtovanje, kot so zelene površine, recikliranje materialov in energetsko učinkovite stavbe.
Pametna soseska spodbuja tudi trajnostno mobilnost s kolesarskimi stezami, polnilnicami za električna vozila in javnim prevozom. To lahko zmanjša emisije toplogrednih plinov in izboljša kakovost zraka ter kakovost življenja prebivalcev.
Celoten koncept pametne soseske ponuja navdihujoč model, kako lahko integracija tehnologije, kot so pametni električni števci energije ter trajnostnega načrtovanja, prispeva k ustvarjanju okolju prijaznejših in bolj življenjskih skupnosti. Ta rešitev ima potencial za razširitev na druge lokacije in panoge, kjer bi lahko prinesla podobne koristi v smislu trajnosti, učinkovitosti in udobja.
Eva Šturm, specialist operativne odličnosti:
S sistematičnim prepoznavanjem in ponovno uporabo materialov iz stare proizvodne opreme lahko podjetja ne le zmanjšajo stroške odstranjevanja odpadkov, temveč tudi prispevajo h krožnemu gospodarstvu, saj vire ohranjajo v obtoku.
Menim, da ustvarjanje novih proizvodnih orodij ali vozičkov iz stare opreme hkrati zmanjšuje količino odpadkov in spodbuja inovacije ter trajnost v industriji. Poleg tega je mogoče nekatere električne komponente previdno izločiti iz okvarjenih števcev in jih ponovno uporabiti v novih projektih.
Poleg tega lahko podjetja vlagajo v raziskave in razvoj, da bi izdelala pametne števce, posebej zasnovane za nemoteno povezovanje z obnovljivimi viri energije, kot so solarni paneli, vetrne turbine ali celo majhni hidroelektrični sistemi. Ti pametni števci ne bi le merili porabe električne energije, temveč bi omogočali tudi dvosmerno komunikacijo, kar bi omogočalo spremljanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v realnem času.
Ključnega pomena je razvoj napredne platforme za upravljanje energije, ki združuje podatke iz pametnih števcev, sistemov za obnovljive vire energije in drugih IoT naprav v domovih ali podjetjih. Ta platforma bi uporabnikom zagotovila vpogled v njihove vzorce rabe energije, optimizirala porabo energije in jim omogočila sprejemanje informiranih odločitev za zmanjšanje stroškov in vpliva na okolje.
Klemen Belec, globalni direktor področja Produktni portfelj:
V zadnjem času je ves svet usmerjen v ogljično nevtralnost ali celo negativnost. Vendar ne smemo pozabiti na drug velik problem onesnaževanja, ki zastruplja našo zemljo, živali in neposredno naša telesa. Plastika! Koncept “biološko razgradljive plastike” se pojavlja kot svetilnik inovacij. Biološko razgradljiva plastika, pridobljena iz obnovljivih virov biomase, kot so rastlinske maščobe, koruzni škrob ali mikrobiota, predstavlja elegantno rešitev za enega najbolj perečih problemov sodobnega sveta: onesnaževanje s plastiko. Za razliko od običajne plastike, ki se razgradi šele po več stoletjih, se lahko biorazgradljiva plastika pod ustreznimi pogoji razgradi že v nekaj mesecih, kar bistveno zmanjša vpliv na okolje in obremenitev odlagališč.
Ta rešitev je prepričljiva ne le zaradi svojih okoljskih koristi, temveč tudi zaradi možnosti revolucije v panogah, ki so odvisne od plastike za enkratno uporabo, vključno z embalažo, kmetijstvom in izdelki široke potrošnje. S prehodom na biorazgradljive materiale lahko podjetja drastično zmanjšajo svoj ekološki odtis, kar je v skladu z globalnimi trajnostnimi cilji in povpraševanjem potrošnikov po okolju prijaznih izdelkih.
Široka uporaba biorazgradljive plastike bi lahko vodila k čistejšim oceanom, manjši ogroženosti divjih živali in pomenila pomemben korak v smeri krožnih gospodarstev.
Vendar ne gre le za inovativna podjetja in ustvarjanje biosistemov, temveč za to, da vsak od nas deluje aktivno, in sicer z zmanjševanjem plastike za enkratno uporabo, uporabo plastičnih alternativ, ustreznim recikliranjem, aktivnim sodelovanjem v čistilnih akcijah, ocenjevanjem in razmišljanjem o osebni porabi in še veliko več. Vsako dejanje šteje.
Abdelhameed Qotb, Vodja produktne linije C&I + Grid:
Ena od obetavnih tehničnih rešitev za trajnostno prihodnost je zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS). Ta tehnologija se osredotoča na zajemanje emisij ogljikovega dioksida, predvsem iz elektrarn, in njihovo varno shranjevanje pod zemljo ali uporabo v drugih aplikacijah. CCS velja za ključno tehnologijo v naboru rešitev za boj proti podnebnim spremembam, zlasti za industrije, katerih emisije je težko zmanjšati.
Kako deluje? CSS poteka v treh korakih.
Zajemanje: zajemanje emisij CO2 pri viru. To je mogoče doseči z različnimi metodami:
- Zajemanje pred izgorevanjem: Vključuje odstranjevanje CO2 iz fosilnih goriv pred izgorevanjem (preden se gorivo sežge za proizvodnjo energije).
- Zajemanje po izgorevanju: Ta metoda zajema CO2 iz dimnih plinov po zgorevanju. To je najpogosteje uporabna tehnologija, ki je primerna za posodobitev obstoječih elektrarn. Pri tem postopku se običajno uporablja topilo, ki absorbira CO2 iz dimnih plinov (izpušnih plinov).
- Zgorevanje z oksi-gorivom: Pri tem fosilna goriva zgorevajo v čistem kisiku namesto v zraku (ki je večinoma dušik), pri čemer nastajajo dimni plini, ki so večinoma vodna para in CO2. Vodna para se kondenzira, tako da ostane skoraj čisti CO2, ki ga je lažje zajeti.
Prevoz: Po zajemu se CO2 stisne do nadkritičnega stanja (ko ima lastnosti tekočine in plina), da se olajša njegov prevoz.
Shranjevanje: Zadnji korak je skladiščenje ujetega CO2, da se prepreči njegov vstop v ozračje. Obstaja več možnosti shranjevanja:
- Geološko skladiščenje: Pri tem se CO2 vbrizgava v podzemne geološke formacije, kot so izčrpana naftna in plinska polja, globoki slani vodonosniki ali neizkoriščeni premogovni sloji, kjer ga fizično zadržijo kamninske formacije.
- Mineralna karbonizacija: CO2 reagira z naravno prisotnimi minerali v stabilne karbonate. Ta metoda trajno zadrži CO2, vendar je trenutno draga in se ne uporablja pogosto.
- Shranjevanje v oceanih: CO2 se neposredno vbrizgava v globoke oceane, kjer se raztopi ali tvori stabilne karbonatne minerale. Vendar ta metoda povzroča okoljske pomisleke glede zakisljevanja oceanov in njegovega vpliva na morske ekosisteme.
Učinkovitost zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida je odvisna od integracije teh korakov za varno in trajno odstranitev CO2 iz ozračja. Čeprav lahko CCS znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov, njegovo uporabo omejujejo visoki stroški, energetske zahteve in potreba po celovitih regulativnih okvirih za zagotavljanje okoljske varnosti in celovitosti skladišč.
