V tem intervjuju Matjaž Keršnik, vodja službe za merjenje pri podjetju Elektro Ljubljana, deli vpoglede v najnovejše trende, izzive in priložnosti v energetskem sektorju. Gospod Keršnik poudarja pomembnost dolgoročnega partnerstva z Iskraemecom ter deli svojo izkušnjo pri uvajanju digitalne platforme Symbiot, ki je bila uspešno implementirana zahvaljujoč tesnemu sodelovanju med ekipami. Poleg tega se dotakne izzivov vključevanja obnovljivih virov energije v elektroenergetsko omrežje, pri čemer izpostavlja potrebo po razvoju pametnih omrežij, podatkovno podprtem načrtovanju ter avtomatizaciji procesov za učinkovitejše upravljanje omrežja.
Kolikor mi je znano, že dolga leta sodelujete z Iskraemecom. Kako vidite to sodelovanje?
Drži, že vrsto let sodelujemo z Iskraemecom, pri čemer moram poudariti, da je naše sodelovanje zgledno. Temelji na trdnem in profesionalnem odnosu, ki se je z leti nadgradil v strateško tehnično partnerstvo. Zaradi narave našega dela in zahtevnosti projektov je sodelovanje podprto z rednimi sestanki, kjer se usklajujemo in skupaj razvijamo rešitve. To partnerstvo se je izkazalo za izjemno učinkovito in produktivno, zato sem prepričan, da ga bomo uspešno nadaljevali tudi v prihodnje.
Ste dolgoročni uporabnik programske opreme Symbiot. Kakšne so vaše izkušnje?
Že vrsto let uporabljamo sistem HES, pri čemer nova različica Symbiota prinaša nujne posodobitve in izboljšave, ki so ključnega pomena za spopadanje z izzivi sodobne tehnologije. Medtem ko je prejšnji sistem učinkovito zadostil našim potrebam, nam Symbiot omogoča še višjo raven zmogljivosti, izboljšano obvladljivost celotnega sistema in dodatne funkcionalnosti, ki podpirajo naše delo. Prehod na novi sistem smo skrbno načrtovali, saj se zavedamo, da vsaka sprememba, tudi nadgradnja, vključuje določena tveganja in negotovosti. Pohvaliti moram odlično sodelovanje ekip Elektro Ljubljane in Iskraemeca, saj je bil proces izveden uspešno in brez večjih težav. Sredi junija smo prešli na Symbiot, kar potrjuje učinkovitost načrtovanja in strokovnost obeh ekip. Naše izkušnje s sistemom so za zdaj izjemno pozitivne, kar nas navdaja z optimizmom za prihodnost.
Kaj je pri tem projektu nadgradnje naredilo razliko? Kaj je bil ključ do uspeha?
Ključni dejavnik uspeha je bilo nedvomno timsko delo – usklajeno sodelovanje pri reševanju izzivov in doseganju visokih standardov. To je bilo mogoče zaradi odličnega sodelovanja med ekipami, kar nam je omogočilo učinkovito in brezhibno izvajanje projekta. To zaupanje in sodelovanje sta bila temelj, na katerem smo gradili uspeh tega projekta. Osebno bi rad pohvalil razvojno ekipo pri Iskraemecu in našo IKT službo, ki sta hitro in strokovno reševali vse izzive, s katerimi smo se soočili. Sama priprava na ta prehod je bila izjemna in je presegla pričakovanja za projekt takšnih obsežnosti.
Elektrodistribucijsko omrežje se sooča z različnimi izzivi, predvsem z vključevanjem novih virov energije, kot so sončne elektrarne in polnilnice za električna vozila. Kako se spopadate s temi izzivi?
Res je, integracija obnovljivih virov energije in polnilnic za električna vozila predstavljata rastoč trend, s katerim se pri Elektro Ljubljana in širše v industriji dnevno soočamo. Ta transformacija spreminja vlogo elektrodistribucijskega omrežja, ki ne deluje več kot le eden od vmesnih členov v verigi oskrbe z elektriko, ampak postaja aktiven vir, kar zahteva obsežne investicije v razvoj omrežja.
Trenutno se osredotočamo na rešitve za razvoj pametnih omrežij, ki omogočajo uravnoteženje novih virov in uporabnikov. Cilj je vzpostaviti sistem, ki bo omogočal maksimalno možno integracijo obnovljivih virov energije in električnih polnilnic, ob tem pa optimiziral delovanje omrežja. Poleg tega uvajamo tudi rešitve za fleksibilno porabo energije, kar potrošnikom omogoča prilagajanje porabe glede na razpoložljivost
energije ter potrebe in pogoje omrežja.
Modernizacija in digitalizacija omrežja ostajata naši prednostni nalogi. Podatki so postali nepogrešljivo orodje za načrtovanje in reševanje sedanjih ter prihodnjih izzivov. Zato vlagamo v napredne sisteme za obdelavo velikih količin podatkov (ang. big data) in avtomatizacijo omrežja, kar bo podprlo vključevanje novih energetskih virov in infrastrukture za električna vozila. Ta zeleni pristop je povsem skladen s cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji in Evropi, kjer trajnostni razvoj distribucijskih omrežij ostaja v ospredju.
Celoten intervju si lahko ogledate na spodnjem videoposnetku.
