Elektroenergetska omrežja, ki so bila načrtovana za enosmerni tok energije niso pripravljena na takšno dinamično in dvosmerno okolje. Posledično se pojavljajo preobremenitve, napetostna nihanja in druge motnje, ki ogrožajo zanesljivost dobave električne energije. Čeprav lahko povečano porabo še rešujemo z vlaganji v novo infrastrukturo, presežne proizvodnje – na primer ob sončnih dneh, ko vsi proizvajajo več, kot porabijo – s klasičnimi rešitvami ne moremo učinkovito nasloviti. Potrebujemo novo razumevanje upravljanja z energijo – prožnost.
Prožnost omrežja – temelj sodobne energetike
Z večanjem deleža obnovljivih virov in vključevanjem velikih porabnikov se obremenitve selijo v distribucijska omrežja, ki so bila prvotno namenjena le enosmernemu toku energije – od vira k porabniku. Danes pa ti porabniki postajajo tudi proizvajalci. Na primer, skupna moč sončnih elektrarn je že primerljiva z močjo tradicionalnih virov. Takšna transformacija zahteva novo razumevanje in orodja. Ključen koncept, ki omogoča ravnotežje med porabo in proizvodnjo v realnem času, je prožnost – zmožnost sistema, da se hitro prilagodi spremembam in s tem ohrani zanesljivost delovanja. Prožnost omrežja pomeni zmožnost prilagajanja odjema ali proizvodnje energije v realnem času, glede na trenutno stanje v omrežju. To omogoča bolj uravnoteženo delovanje sistema brez potrebe po dodatnih investicijah. Vendar pa prožnost ne pomeni samo zmanjšanja porabe – gre tudi za časovno premikanje porabe (npr. polnjenje električnega vozila ponoči namesto popoldne), prilagajanje proizvodnje, uporabo baterij in vključevanje naprednih sistemov upravljanja.
Članek je v celoti dostopen v novi številki revije Engage. Prenesite svojo kopijo in odklenite celotno vsebino.
